Šentjanževka je rastlina, ki jo ima v različnih pripravkih skoraj vsaka domača lekarna.Dejstvo, da šentjanževka v Sloveniji, Evropi ter še kje raste v bližini naselji, je poleg ostalega botrovalo k njeni priljubljenosti med vsemi ostalimi dosegljivimi zdravilnimi zelišči.

Kje posaditi šentjanževko. Šentjanževka - kultura je precej nezahtevna, kraj za pristanek, izbira na podlagi značilnosti pokrajine njihove zemlje. Neprimerno je dodeliti najboljše postelje za ta pridelek, zato bodo vse neuporabljene površine z dobro stopnjo sončne svetlobe.

Predenj boste pričeli z izdelavo vašega olja si morate poiskati kraj, kjer šentjanževka uspeva in jo boste lahko nabrali. Ker šentjanževka cveti od junija do avgusta, lahko v tem obdobju raziskujete vašo okolico, in morda tako pridete na skrivnosten kraj, ker raste Šentjanževka. Najbolje je, …

Šentjanževka je doma v Evropi, Severni Afriki in južni Aziji. Raste na sončnih suhih mestih in se pogosto nahaja ob cestah, na robovih gozdov, ter kamnolomih in nasipih. Izredno rada ima apnenčasta tla. Šentjanževka je trajnica, 50 -100 cm visoka rastlina, ki ima majhne ovalne liste in okrogle veje. Na vrhu rastlin se nahaja košato vejevje.

Nizka trajnica, ki raste po travnikih po celi Sloveniji. Nekateri jo imajo za zdravilno rastlino. Ima ozke dolge liste, cvetove pa na do 20 cm dolgih stebelcih. Daje manj nektarja pa zato več cvetnega prahu. Cveti poleti vendar se cvetenje po košnji zavleče še v jesen. trpotec: Plantago media: 3: 4: Nizka trajnica, ki raste po travnikih po

Šentjanževka spada v družino Hypericaceae/Guttiferae (krčničevke). Je trajnica z zlatorumenimi cvetovi in raste na sončnih do polsenčnih prostorih na humusnih tleh. Zraste od 25 do 90 cm visoko in cveti od maja do avgusta. Obilica zdravilnih učinkovin daje šentjanževki veliko vrednost.

– Teofilin: Šentjanževka zmanjšuje količino zdravila v krvi, saj interferira z CYP1A2, ki je odgovoren za njegovo izločanje (Nebel, A., 1999) (AEM 2000. Nota informativa) (Ernst, E., 1999). – Indinavir: Šentjanževka inducira izoencim 3A4 iz citokroma P450, pri čemer zmanjša plazemske koncentracije tega zdravila. Potrebna je tudi

Šentjanževka naj bi delovala podobno kot nekateri antidepresivi, ki dvigujejo raven serotonina v možganih ter tako blažijo čustveno neugodje, anksioznost, depresijo in na splošno pomirjajo. Njena največja prednost pa je to, da ne povzroča zasvojenosti in utrujenosti.

Hypericum perforatum, L., Hypericaceae, šentjanževka, krčničevke, Theales, Magnoliopsida, Magnoliophyta, Plantae

Dobro raste v pesku, glini, skalnati zemlji ali ilovici in prenaša kislo do rahlo alkalno pH. St. Šentjanževka se prilagodi tako vlažnim kot suhim tlom in celo prenaša občasne poplave. Prav tako zdrži sušo, vendar najbolje raste z namakanjem med dolgotrajnimi suhimi uroki.

Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.Oljka je manjše drevo, ki izhaja iz vzhodnega Sredozemlja (Sirija, Mala Azija, severni Iran, jug Kaspijskeja jezera).V predklasični Grčiji so bile oljke glavni kmetijski proizvod, kar je povzročilo razširitev oljkarstva na zahodno Sredozemlje.

Šentjanževka je rastlina, ki dokazano deluje antidepresivno ter se v te in druge namene uporablja že več sto let. Verjetno deluje podobno kot antidepresivi iz skupine zaviralcev MAO ali SSRI. Osebno, jo ne svetujem. Zakaj? Zato ker je šentjanževka psihotropno sredstvo, ki vpliva na delovanje možganov, hkrati pa ima lahko resne stranske