Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji. Za prehrano so ga uporabljali že stari Rimljani, danes pa je lov na polha slovenska posebnost. Telesne značilnosti Telesna masa polhov je zelo spremenljiva in je odvisna od letnega časa: tako lahko

Predstavljamo vam ptice duplarice in njihovo varovanje. Tukaj najdete načrte za gnezdilnice in nasvete za njihovo izdelavo in namestitev. Predstavljeno je tudi zimsko krmljenje ptic …

Polh živi v listopadnih in mešanih gozdovih Evrope in jugozahodne Azije. Na njegovo razširjenost so morda vplivali že Rimljani, ki so ga kot kulinarično cenjeno vrsto gojili v lončenih posodah glidarijih ter razvažali med kolonijami. Kljub veliki razširjenosti vrsto upravičeno obravnavamo kot »našo«, saj je bila prvič opisana prav

Ko se polh stara, se na njegovem hrbtu pojavijo tudi rjavi odtenki. Po trebuhu je bel z nekoliko rjave barve. Odrasel polh lahko tehta do 250 g. Življenjsi prostor in razširjenost: V Evropi se razprostira od Volge do Pirenejev, na južni strani do Krete in na severni strani do Baltika. Živi …

POLH Polh(Glis glis) Opis:dolg je od 13-19 cm, tehta pa okoli 800-1200 g, pred zimskim spanjem je lahko tudi dvakrat težji.Zgoraj je pepelnato siv do sivorjav, spodaj pa bel.Ima velike temne, okrogle oči in majhna kožnata ušesa.Njegov rep je košat, zato je podoben mali veverici. Kje živi?živi v listnatih in mešanih gozdovih, po

Kje je polh? 30. 10. 2019. V nedeljo je polhek ponovno treniral kako pobegniti, a smo ga vedno še pravočasno ujeli. Nov pobeg ‘Ujemi polha’ je sicer po težavnosti in tipih avtorskih ugank pobeg za odrasle. Vendar ima vse možnosti, da bo postal enako priljubljen med družinami z otroci vseh starosti kot pobeg ‘Reši ptiča’.

Navadna veverica živi v raznih tipih gozdov, najbolj pogosto pa v iglastih. Ustrezajo ji sklenjene gozdne površine, ki merijo najmanj 50 ha. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves.

Glis glis. Linnaeus, 1766. Navadni polh ( znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji. Za prehrano so ga uporabljali že stari Rimljani, danes pa je lov na polha slovenska posebnost.

Polh, enako letargijo ali živalsko zaspano. Zdaj je ta lep in zanimiv glodalec, ki pripada družini Gliridae, znan tudi pod imenom Glis Glis, likvidiran in zasluži več pozornosti. Včasih izgine za stereotipom zimskega počitka in malo poglobi tiste, ki so njene resnične značilnosti, zaradi česar je …

V alpskem gorskem svetu živi jelenjad v mešanih in smrekovih gozdovih, v nižinski vzhodni Sloveniji pa tudi v poplavnih gozdovih. Razširjenost v Sloveniji V 19. stoletju je bila domorodna jelenjad na Slovenskem praktično iztrebljena, ker je bila po letu 1848 lovska pravica vezana na lastnika zemljišča. Zadnji jeleni naj bi v laškem

Polhi sodijo v zelo starinsko skupina sesalcev, veljajo za tako rekoč živi fosili med glodalci. Prehranjujejo se z bukovim žirom in hrastovim želodom. Ti plodovi so letos dobro obrodili, zato je v gozdovih veliko polhov, pravijo organizatorji nedavnega jesenskega popoldneva s polhi v Županovi jami.

Kar namučila sem se, da ni bil preveč miškast,« nam pripoveduje umetnica, ki nas spremlja, ko stopamo navkreber proti začetku doživljajske poti, ki je ni mogoče zgrešiti, ker nanjo vabijo velik lesen polh in čebela ter majhen, otroški čebelnjak – po njihovi meri so tudi naprej ob poti postavljeni lovska preža, poštni urad, skrito

Polh se hrani predvsem z bukovim žirom, toda radoveden kot je, ga vonj sadjevca premami. Ko smo nastavljali pasti, so nam gostitelji tudi razložili kje in kako se pasti nastavijo. Ko smo jih nastavili, smo se vrnili na domačijo, kjer so nam postregli z divjačinskim golažem in za tiste bolj pogumne še s polhi.

Izvor imena. Navadni polh(znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji. Za prehrano so ga uporabljali že stari Rimljani, danes pa je lov na polha slovenska posebnost. Telesne značilnosti.

Kar namučila sem se, da ni bil preveč miškast,« nam pripoveduje umetnica, ki nas spremlja, ko stopamo navkreber proti začetku doživljajske poti, ki je ni mogoče zgrešiti, ker nanjo vabijo velik lesen polh in čebela ter majhen, otroški čebelnjak – po njihovi meri so tudi naprej ob poti postavljeni lovska preža, poštni urad, skrito